Bila sem na kavi s prijateljem in mu podarila Bialetti kafetjero. Še dobro, da se je on oglasil, da bi jo imel, ker se že več kot pol leta nisva videla. Po tem, ko sva spila kavo in je bil najin pogovor res dolg, sva se odločila, da greva na kosilo, ker sva bila oba že zelo lačna.

Odpravila sva se proti bližnji restavraciji, med tem pa ugotovila, da je obema zadišala pica, ko sva ravno šla mimo picerije. Nisva več veliko razmišljala, ampak sva kar zavila v tisto picerijo. Ko sva se usedla, sem najprej mislila, da sva pozabila vrečko, kjer je Bialetti kafetjera, ampak ko sem dobro pogledala, sem videla, da jo je že imel na stolu pri mizi. Še dobo, ker se mi res ni dalo nazaj do kavarne, v kateri sva bila in res, sem želela, da jo prejme on, ker si jo je res zaželel in kot mi je povedal, je prejšnjo res veliko uporabljal. Zato mi je toliko bolj pri srcu, ker vem, da je ta Bialetti kafetjera prišla res v prave roke.

Naročila sva si vsak svojo pico in ni minilo veliko časa, preden sva jo prejela. V tej piceriji nimajo tistih velikih pic, ampak ravno prav velike za enega. So pa zelo lahkotne in okusne, tako, da je ena pica ravno dovolj za enega. Meni je bila morda vseeno preveč tudi tista. Vseeno mi je pa po tem zadišalo še nekaj sladkega in sem si naročila še sladico.

Popolnoma sita sem se poslovila od prijatelja in mu zaželela, da mu Bialetti kafetjera odlično služi, ter odšla proti domu. Vmes sem si še kupila kavo za seboj in odšla do avtomobila. Vse, kar sem imela danes, sem uredila in tudi Bialetti kafetjera je sedaj v pravih rokah, moja skrb, da doma držim nekaj kar ne potrebujem, je pa tudi odstranjena.…