Končno je prišel trenutek, ko lahko opornica za gleženj ostane doma, ker je ne potrebujem več. Pred kratkim sem si namreč zvila gleženj in sem si morala pomagati pri hoji. Doba dva tedna je bila zato opornica za gleženj nekaj, kar sem morala imeti vsak dan na sebi, da sem lahko hodita. Danes se pa lahko pohvalim, da je to za mano, ker lahko hodim brez tega. Če bo vse po sreči in ne bom naredila še kakšne druge neumnosti, pa lahko, da bom, čez kakšen teden lahko šla plezat. To bi bilo res vrhunsko, saj že res dolgo časa nisem bila na plezanju in si res želim, da bi v kratkem šla. Seveda ne bi mogla plezati, dokler je bila opornica za gleženj na moji nogi.

Tole šepanje in ležanje večino časa mi res ni bilo najbolj prijetno in sedaj komaj čakam, da si lahko privoščim kakšen izlet v naravo ali kaj podobnega. No, verjetno plezanje ne bo v naravi, ker za to ne morem iti sama, preden bom pa koga ujela, da gre z mano, pa zna trajati vprašanje koliko časa. Jaz pa potrebujem sedaj, ko opornica za gleženj ni več obvezna, čim prej nekaj, da presekam to rutino. 

Res je bila dolga rutina. Predolga za to, kar si jaz želim v življenju delati. Vsekakor vse drugo kakor pa ležati doma in čakati, da se mi kaj pozdravi, kakor sem to delala zadnje dva tedna. Skoraj vse zanimive serije sem že pogledala in res ne vem, če je še kje kakšna pametna serija. Verjetno so, ampak se mi jih res ne da iskati. Raje si dogodivščino naredim sama v živo s kakšnim izletom. Ali pa v kakšni prijetni družbi. Res je bila dolga doba s tem, ko sem morala samo čakati, da se bo vse to pozdravilo, in bo opornica za gleženj lahko preprosto preteklost.

 …